Ta mali gorski raj, zelena dolinica s čudovitim jezerom ob robu, pozdravlja obiskovalce v vseh letnih časih. Z lastno planinsko obhodnico (Jezerska planinska pot) in mnogimi potmi, ki so razvejane po okolici, vabi na eno- ali večdnevne izlete ali ture. S kolesom ali peš, pozimi pa se lahko zabavamo tudi na smučeh, drsalkah ali saneh. Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo svoje vrhove, stene in grape, nižje ležeče poti pa čudovite možnosti za pohode in kolesarske izlete. Pot do tja se kar dolgo vije po ozki dolini Kokre, zato zgodnji štart od doma ni odveč. Tako nam ostane več dneva za uživanje v izbranih outdoor aktivnostih. Večji parkirišči sta urejeni ob Planšarskem jezeru ter v Ravenski Kočni, ki pa je od leta 2022 plačljivo. Preverite, katere poti smo izbrali mi.



Foto: Žiga Radšel

Za pohodnike: Virnikov Grintovec (1654 m)

Na severu in zahodu dolino obdaja več kot 300 milijonov let star koralni greben. No, korale so že zdavnaj odmrle, mi pa danes vidimo samostojno goro v karavanški verigi, ki se močno približa Kamniško-Savinjskim Alpam. Gora ni zanimiva le za geologe, temveč tudi pohodnike, saj nanjo iz središča Zgornjega Jezerskega vodi nezahtevna pot, ki v dobrih dveh urah doseže vrh. Ta nas nagradi z razgledom, ki zaobjame gore in doline od Košute do Pece, pogled pa seže tudi daleč na avstrijsko stran.

Na vrh se odpravimo z običajno pohodniško opremo, primerna pa je tudi za otroke, ki so že opravili nekaj daljših vzponov. Parkiramo v vasi ali pri cerkvi svetega Ožbolta. Pot je markirana in najprej vodi skozi senožeti, gozd, nato malo po makadamski cesti, nato pa do vrha po planinski stezi. Na prevalu Žingerc se dotaknemo Avstrije in po lepem mejnem grebenu, tu pa tam s pomočjo rok, pridemo na razgledni vrh, kjer nas pozdravi kamnit možic.

Parkirišče: Zgornje Jezersko ali blizu Ožboltove cerkve

Čas: 2 h 15 min

Višinska razlika po poti: 800 m




Foto: Primož Šenk

Za plezalce: Nova centralna smer

Plezalci in alpinisti imajo na Jezerskem kaj početi. Nova centralna smer na Veliko Babo je zavarovana s svedrovci in ponuja vzpon preko čudovitih plošč, ki so vidne že od daleč. Za dodatno varovanje si lahko pomagamo bolj z zatiči kot metulji, sicer pa so raztežaji dokaj enakomerno razporejeni, prav tako ni noben izrazito težaven. Smer nosi oceno IV+ in nudi 700 m zanimive plezarije.

Dostopamo po Lovski poti iz Ravenske kočne, kjer za desetaka (plačilo na rampi le s kartico) parkiramo avtomobil za ves dan in se pred spodnjo postajo tovorne žičnice usmerimo levo do dostopne grape. Tu nas po s snegom bogati zimi počaka snežišče, kjer je potrebna previdnost. Smer je navrtana in svedrovci so nam v pomoč pri orientaciji navzgor. Kljub temu je pred začetkom smer
dobro natančno naštudirati, saj se proti koncu lahko zakomplicira, če namesto nelogičnega prečenja v levo do vpisne skrinjice na vrhu rinemo po naloženem strmem in zračnem terenu desno. Se pa na koncu vseeno pride do iste skrinjice.

Prebijanje med borovci nas pripelje do planinske poti na Veliko Babo (2127 m). Lahko obiščemo njen vrh, če imamo dovolj vzpenjanja pa obrnemo na desno. Za sestop izbiramo med daljšo potjo preko Sedla pod Babo, kjer delajo samo noge, ter krajšo potjo po Rudijevi vertikali. Slednja nudi atraktiven in hiter spust ob napeti jeklenici, kjer poleg nog dodaten trening oddelajo še roke. Dlani bodo vesele uporabe rokavic. Čeprav se hitro spušča, tudi ta pot ni kratka in Koča na Ledinah je videti ves čas čisto predaleč. Tudi tu nas lahko počakajo ostanki snega, ki jih je potrebno prečiti. Ko končno dosežemo kočo sledi še spust po lovski poti nazaj do avtomobila.

Dolžina: 700 m

Ocena: IV+

Vodniček: Moderne večraztežajne smeri (2021), str. 178-79




Foto: Janez Jarc

Za kolesarje: Trans Karavanke

Za vse ljubitelje vrtenja pedal na dolge in gorske razdalje so pred nekaj leti pri Planinski zvezi Slovenije oblikovali Turnokolesarsko pot Trans Karavanke, ki poteka od Jezerskega do Tromeje. 132 km dolga pot je razdeljena na 4-5 etap, za katere porabimo 3 do 4 dni in oddelamo 5700 višinskih metrov vzpona. Ta številka da vedeti, da je celotna pot primerna le za zgledno kondicijsko pripravljene kolesarje. Zaradi podobne zahtevnosti se jo da prevoziti tudi v nasprotni smeri, od zahoda proti vzhodu.

Steze vsak dan peljejo mimo kakšne priljubljene planinske koče, torej s sabo ni potrebno tovoriti celotne zaloge hrane, razen če tako želimo ali že vnaprej vemo, da kakšna izmed koč ne bo obratovala. Pot je nova in dobro označena z markacijami in usmerjevalnimi tablami. Ker še ni zelo znana, ne boste srečali trum kolesarjev. Možnosti za uživanje v samotnih poteh in lepih panoramskih razgledih s sončne strani Karavank na sosednje pokrajine bo tako nešteto. Ob poti pa nas razveseljujejo tudi naravna in kulturne znamenitosti, ki popestrijo potovanje in nas povabijo, da si ob njih malce odpočijemo noge (mestno jedro v Tržiču, jezero Završčnica v istoimenski dolini, Savske jame nad Planino pod Golico, Slovenski planinski muzej, Zelenci …).

Pred prečenjem si dodobra oglejte profil in zahtevnost trase ter razmislite ali ste ji tehnično kos. Namig naj bo še, da je mestoma sem in tja kolo potrebno naložiti na rame, zato naj kolo ne bo preveč naloženo z opremo.

Etape:
1. Zgornje Jezersko – Dom na Kofcah (30 km)
2. Dom na Kofcah – Planina Preval – Valvasorjev dom (51 km)
2a. Dom na Kofcah – Planinski dom na Zelenici (27 km)
2b. Planinski dom na Zelenici – Valvasorjev dom (16 km)
3. Valvasorjev dom – Mojstrana (28 km)
4. Mojstrana – Korensko sedlo (Tromeja) (34 km)




Foto: Sandi Bertoncelj